»Pravica gluhih, da se izobražujejo v znakovnem jeziku, je njihov naravni jezik.«

»Pričakujemo, da bo država na podlagi obeh strateških dokumentov poskrbela za sistemski razvoj znakovnega jezika. Razviti je treba večjo bazo kretenj, uvesti predmet znakovni jezik v šolah, kjer se šolajo gluhi, raziskati slovnične značilnosti jezika ter ga implementirati v vse ravni življenja gluhih.«

»Gluhi ne slišijo televizije, ne poslušajo radia, ne slišijo pogovora in komunikacije, so zaprti v svojem znakovnem jeziku.«

»Borim se za to, da se znakovni jezik, ki je materni jezik gluhih in naglušnih, kot tak umesti tudi v ustavo.«

»Znakovni jezik je res drugačen od slovenskega govornega jezika, tako da zgolj branje nekih vsebin ni dovolj. Veliko gluhih tega potem ne bi razumelo v popolnosti, zato je potrebna prilagoditev v znakovni jezik, saj je to naš materni jezik.«

»Da, to je zelo pomembno. Zakaj? Ker se imajo gluhi otroci na ta način priložnost seznaniti s pravljicami v znakovnem jeziku.«

»To je pomemben dosežek za ohranitev edinega jezika, v katerem se pri nas sporazumeva 1500 gluhih, vendar je kretenj občutno premalo za potrebe gluhih, ki danes vstopajo v različne sfere družbenega življenja, kot so fakultete, sodišča, psihoterapije in drugo.«

»Se spomnim nekega starejšega gluhega, ki je pri svojih 55 letih prvič videl gledališko predstavo Žogica Marogica v znakovnem jeziku, in to je bilo res ganljivo.«

»Financirajo se projektno v okviru splošne jezikovne politike, pri čemer projekti za razvoj tega jezika za pridobivanje sredstev tekmujejo z vsemi drugimi. To lahko pomeni slabše izhodiščne možnosti za prijavitelje iz skupnosti gluhih.«